»Vse mu razložim, ne skrivam, kaj se dogaja zunaj na ulici. Vendar pa pri tem ne uporabljam ekspresivnih izrazov, ne pozitivnih ne negativnih, uporabljam enostaven jezik. Rečem mu, ali slišiš signal, to je alarm. Vzemiva tvoje najljubše stvari in vodo ter pojdiva v zaklonišče. Tam bova ostala, dokler ne bova slišala signala, da gremo lahko ven. Zdaj te trenutke že bolje prenaša, prej pa so ga zelo vznemirili, pokril si je ušesa, se skrival in se me oklepal.«
»ne gre za pozitiven signal«
»Če pa že, gre za to, da starši diskriminirajo svoje otroke, ker jih ne cepijo.«
»Lahko je to piščalka, kliker, če si sam tudi glas, ker pa nas je več, uporabljamo univerzalni glasovni signal.«
»Nemčija, si ne upaš tega slišati? To je vojna proti otrokom.«
»Kolikor slišim odziv staršev teh otrok, je otroške maske nemogoče dobiti, ne v Sloveniji ne v Evropi.«
»Nismo slišali nobenih argumentov, da to ne bi šlo.«
»Daleč od tega, mi smo šli z argumentom, da želimo slišati ljudi in jih seveda, kolikor se le da, tudi upoštevati, njim pa tega pač ne verjamem«
»Sam gumb prepreči vžig vozila, ne prepreči pa tega, da ga izropajo. Ne oddaja signala, je pa fizična prepreka.«
»Lahko jim daš manjši nasvet, ne smeš pa jih dajati v kalup. Moraš pustiti otrokom, da gre vse na papir.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju